Vabimo vas na okroglo mizo z naslovom ''Ne maram zrezka, ki je prepotoval 1000 km. Zaupam mesarstvu Novak.'', ki bo v ponedeljek, 23. avgusta 2010, ob 10.00 uri, na razstavnem prostoru kampanje Kupujem slovensko v hali A, na sejmu Agra 2010, v Gornji Radgoni.
Gostiteljica dogodka bo dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Njeni sogovorniki na okrogli mizi pa bodo: minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Samo Hribar Milič in podpredsednica UO Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Aleša Kandus Benčina.
Vljudno vabljeni.
SPOROČILO ZA MEDIJE
Gornja Radgona, ponedeljek 23. avgust 2010 – Na razstavnem prostoru kampanje Kupujem slovensko je GZS Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pripravila okroglo mizo z naslovom ''Ne maram zrezka, ki je prepotoval 1000 km. Zaupam mesarstvu Novak''. Gostiteljica okrogle mize, dr. Tatjana Zagorc, direktorica ZKŽP, je v goste povabila ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana, generalnega direktorja GZS, mag. Sama Hribar Miliča in podpredsednico UO ZKŽP, Alešo Kandus Benčina.
Minister Dejan Židan je poudaril, da je za živilsko predelovalno industrijo poglaviten domači kupec, saj izvoz slovenske hrane predstavlja le 20 % celotne prodaje. Ključno sporočilo, ki ga po Židanovem mnenju nosi kampanja Kupujem slovensko je, da z nakupom hrane iz domačega, slovenskega okolja, dajemo delo kmetu, delavcu v živilsko predelovalni industriji in tako krepimo slovenski proračun. Hkrati pa nakup domačega izdelka predstavlja tudi osebni prispevek vsakega od nas k zmanjševanju onesnaževanja okolja, saj so kratke transportne poti ena izmed ključnih prednosti. Opozoril je, da je za uspešno vodenje kampanje potrebno sistematično zbiranje informacij in posredovanje le teh zainteresirani javnosti, tudi potrošnikom. Minister je sicer izpostavil, da operativno nalogo promocije slovenskega agroživilstva ne more prevzeti ministrstvo, bo pa ministrstvo kompetenten sogovornik, ki bo prisluhnilo težavam in predlogom gospodarstva.
Aleša Kandus Benčina pravi, da je najpomembneje, da so podjetja v teh časih stopila skupaj, se združila na skupnih promocijah, k sodelovanju pritegnila tudi trgovce in presegla slovensko vrtičkarstvo. Po njenem mnenju je potrebno, da celotna veriga ''od njive do mize'' dela z roko v roki. Slovenska živilsko predelovalna industrija je danes soočena s veliko težavami, nenehno mora spremljati dražljaje iz okolja in jih prenašati na vsakodnevno poslovanje, da lahko ostane konkurenčna. Aleša Kandus Benčina: »Potrebno je dosledno izvajanje kontrole in nadzora od primarnega člena verige naprej, saj se je z vstopom v EU odprl trg, a se je zmanjšala kontrola na mejah. Vse to z namenom, da zaščitimo potrošnika in mu na policah ponudimo varno hrano. Ne pravimo, da mora imeti slovenska hrana priviligiran položaj. Želimo le, da potrošnik zaupa domači slovenski hrani.«
Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič je dejal, da je tudi znotraj agroživilske panoge prisoten velik pritisk na delovna mesta. Potrošniki pri svojih nakupnih odločitvah upoštevajo predvsem dva kriterija – ceno in blagovno znamko. Opozoril je, da v Sloveniji ne moremo ponuditi cenovno konkurenčnih izdelkov, smo pa lahko konkurenčni v kvaliteti. Hribar Milič je še dodal, da povezovanje slovenske živilsko predelovalne industrije in kmetijstva pod okriljem kampanje predstavlja smoter tako z ekonomskega kot socialnega stališča, da predstavlja krepitev slovenskih blagovnih znamk, s katerimi bodo lahko podjetja konkurenčna na trgu. Nevarnost, ki lahko ogrozi poslovanje gospodarskih subjektov v tej panogi, pa po njegovem mnenju predstavljajo določene trgovinske blagovne znamke, kjer poreklo ni tako pomembno, so pa cenovno konkurenčne ostalim blagovnim znamkam. Hribar Milič je še dodal: »Smo del evropskega in globalnega gospodarstva, vendar ne smemo dovoliti, da Slovenijo preplavijo izdelki nedefiniranega porekla, ki so cenovno nizko umeščeni. Država mora z aktivno politiko zagotoviti zaščito slovenskega gospodarstva in potrošnikov, vendar znotraj okvirov, kot jih poznajo ostale razvite države.« Od države pogreša predvsem politiko konkurenčnosti, močnejše povezovanje znanosti in gospodarstva, boljšo promocijo slovenskega gospodarstva v tujini ter posledično večji ugled in višjo dodano vrednost izdelkov narejenih v Sloveniji.
Minister Židan je na vprašanje, kako prepričati kolege v vladi, da je agroživilstvo ena izmed pomembnejših panog odgovoril, da je kriza pokazala tudi prve težave globalnega trga in da je vlada že sprejela razmišljanje, da so trenutno najpomembnejša tri področja: finančni viri, energetska oskrba in prehranska varnost.
Gostiteljica okrogle mize dr. Tatjana Zagorc je misli gostov strnila v sklepne misli, da je agroživilstvo tradicionalna panoga, ki pa potrebuje veliko znanja in nenehno prilagajanje spremembam in izzivom na trgu, ker je to panoga, ki zadeva zdravje ljudi, potrošnikov. Slovenska agroživilska panoga je tako postavljena pred izziv, da iz butične proizvodnje naredi blagovne znamke, ki bodo uspešne tudi na tujih trgih. Čeprav je in bo slovenski trg še vedno primarni trg, zato bodo podjetja naredila vse, da Slovencem ponudijo najboljši proizvod ter hkrati ohranijo delovna mesta, kmetije, pokrajino in slovensko dediščino.
Okroglo mizo je zaključil minister z mislijo, da je za poslovno uspešnost odgovoren vsak pridelovalec in predelovalec sam. Ob uspešnem povezovanju znotraj panoge in komunikacije ter informiranja, pa bo tudi ministrstvo poskušalo pomagati po svojih najboljših močeh.
